Patras (Dimos Patras)
Patras (v dimotiki moderni grščini: Πάτρα, izg. Pátra, v klasični grščini: Πάτραι, izg. Pátrai, Latinsko: Patrae), je tretje največje grško urbano središče in glavno mesto prefekture Ahaja. Nahaja se na severnem delu polotoka Peloponeza. Mesto je bilo zgrajeno ob vznožju gore Panachaikon, s pogledom na istoimenski zaliv. Območje mesta je konurbacija z 213.984 prebivalci. Mesto ima mediteransko podnebje, z relativno vročimi in suhimi poletji in milimi zimami.
Mesto je ime dobilo po mitološkem junaku Patreasu, potomcu Lakademnona, ustanovitelja Sparte.
Patras je glavno mesto pokrajine Ahaje in se nahaja 215 km zahodno od Aten ter 134 km zahodno od Korinta, na skrajnem severnem delu polotoka Peloponez, v bližini kraja, kjer se polotok v zalivu Patras najbolj približa celinski Grčiji, poleg ožine Rio-Antirio (7 km). Od ožine dalje se med celinsko Grčijo in Peloponez zajeda Korintski zaliv.
Obalni pas Patrasa ni širok, že v bližini morja se dvigujejo pobočja gore Panachaikon (1.926 m). Zaradi tega je mesto razdeljeno na dva nivoja, ki sta med seboj povezana s stopnicami. Starejši, višji del mesta s trdnjavo se nahaja na dvignjenem platoju, novejši del mesta pa je bil v poslednjih dvesto letih zgrajen na nekdaj močvirnatem terenu ob morju. Mesto se razteza ob zalivu v dolžini 25 km, delijo ga reke Glafkos, Haradros in Meilichos, ki tečejo z gore Panachaikon.
Mesto je ime dobilo po mitološkem junaku Patreasu, potomcu Lakademnona, ustanovitelja Sparte.
Patras je glavno mesto pokrajine Ahaje in se nahaja 215 km zahodno od Aten ter 134 km zahodno od Korinta, na skrajnem severnem delu polotoka Peloponez, v bližini kraja, kjer se polotok v zalivu Patras najbolj približa celinski Grčiji, poleg ožine Rio-Antirio (7 km). Od ožine dalje se med celinsko Grčijo in Peloponez zajeda Korintski zaliv.
Obalni pas Patrasa ni širok, že v bližini morja se dvigujejo pobočja gore Panachaikon (1.926 m). Zaradi tega je mesto razdeljeno na dva nivoja, ki sta med seboj povezana s stopnicami. Starejši, višji del mesta s trdnjavo se nahaja na dvignjenem platoju, novejši del mesta pa je bil v poslednjih dvesto letih zgrajen na nekdaj močvirnatem terenu ob morju. Mesto se razteza ob zalivu v dolžini 25 km, delijo ga reke Glafkos, Haradros in Meilichos, ki tečejo z gore Panachaikon.
